Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Policisti so v sodelovanju z mednarodnimi organi v Bolgariji in na Hrvaškem prijeli dva moška, stara 46 in 48 let, ki sta osumljena sodelovanja pri oboroženem ropu luksuzne zlatarne na grškem polotoku Halkidika. Rop, ki se je zgodil 2. septembra v prestižnem hotelskem kompleksu, naj bi izvedla zloglasna kriminalna skupina Rožnati panterji. Storilci so iz prodajalne odtujili luksuzne ročne ure in nakit, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 580.000 evrov. Preiskovalci so ugotovili, da so pri dejanju sodelovale štiri osebe, ki so v prostor vstopile zamaskirane in po izvršitvi kaznivega dejanja pobegnile z vozilom. Grški organi pregona so na podlagi zbranih dokazov in forenzičnih analiz identificirali osumljenca ter zanju izdali evropska naloga za prijetje. Aretaciji sta rezultat tesnega sodelovanja med pododdelkom za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije in policijskimi upravami sosednjih držav. Osumljenca sta trenutno v postopku izročitve Grčiji, kjer se bosta spopadla z obtožbami o vodenju in sodelovanju v hudodelski združbi ter storitvi velike tatvine. Policija še vedno išče preostale člane skupine, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi ropa.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Direktor srbske vladne pisarne za Kosovo in Metohijo Petar Petković je ostro kritiziral kosovskega premierja Aljbina Kurtija in ga označil za glavno grožnjo stabilnosti v regiji. Po Petkovićevih navedbah Kurti načrtno gradi podobo vojnega voditelja, kar po njegovem mnenju dodatno zaostruje napetosti na Balkanu. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih trenj med Beogradom in Prištino glede statusa severa Kosova. Petković trdi, da Kurti s svojimi dejanji in retoriko spodkopava mirovna prizadevanja ter se izogiba obveznostim, ki so bile dogovorjene v okviru dialoga pod okriljem Evropske unije. Srbska stran poudarja, da takšna politika vodi v destabilizacijo celotnega Zahodnega Balkana, kar vzbuja zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 4. januarja 2024, sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost v stavbi predsedstva v Beogradu. Seja je bila sklicana zaradi, po besedah urada predsednika, nepredstavljivih mednarodnih zločinov na svetovni politični sceni, ki bi lahko resno ogrozili regionalno in globalno stabilnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih dogodkih, ki so botrovali sklicu, niso bile javno razkrite, se pričakuje, da bodo člani sveta razpravljali o trenutnih varnostnih izzivih in potencialnih posledicah za Srbijo. Srečanje, ki se je pričelo ob 10. uri dopoldne, je potekalo za zaprtimi vrati, kar odraža resnost situacije po mnenju srbskega državnega vrha. Gre za odziv na zaostrene razmere na mednarodnem parketu, ki po Vučićevih navedbah zahtevajo takojšnjo analizo nacionalnih varnostnih organov. Srbska javnost in regija z zanimanjem pričakujeta morebitne uradne izjave po koncu zasedanja, saj takšni nujni sklici pogosto nakazujejo na premike v zunanji politiki ali odzive na večje krize v sosedstvu oziroma v širšem mednarodnem prostoru.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) je sporočilo, da pozorno spremlja razmere v Venezueli po nedavni operaciji, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura. Hrvaška diplomacija je ob tem poudarila, da venezuelski predsednik že prej ni imel potrebne demokratične legitimnosti za vodenje države. Uradni Zagreb se je tako pridružil državam, ki izražajo dvom o zakonitosti njegove oblasti in podpirajo ukrepe za stabilizacijo regije. Posebno pozornost ministrstvo namenja varnosti in dobrobiti hrvaških državljanov, ki trenutno bivajo v Venezueli, ter tamkajšnji številčni hrvaški izseljenski skupnosti. MVEP je v stalnem stiku z mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili ustrezno zaščito svojih konzulov in državljanov v času politične nestabilnosti. Hrvaška vlada namerava svoje nadaljnje korake usklajevati v okviru skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, pri čemer poudarjajo pomen spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic v tej južnoameriški državi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal dramatično okrepitev vojaških potencialov države, vključno s podvojitvijo zmogljivosti srbskih sil. Vučić je odločitev utemeljil s trditvami o obstoju domnevne grožnje zaradi zavezništva med Prištino in Zagrebom, ki naj bi bilo naperjeno proti srbskim interesom. Po njegovih besedah se Srbija nahaja v zahtevnem varnostnem položaju, ki zahteva takojšen odziv na področju obrambe. Ob tem je srbski predsednik ostro kritiziral trenutni mednarodni pravni red in delovanje Združenih narodov, ki po njegovem mnenju ne zagotavljata več varnosti. Kot primer je navedel nedavne akcije Združenih držav Amerike v Venezueli, kar je označil za dokaz prevlade »prava sile« nad mednarodnim pravom. Vučić trdi, da močnejše države vsiljujejo svoja pravila svetu, kar predstavlja nevaren preseden, ki neposredno vpliva tudi na suverenost Srbije.

Združene države Amerike so ponoči izvedle letalske napade na venezuelsko prestolnico Caracas, kar je sprožilo preplah med civilnim prebivalstvom in mednarodno skupnostjo. Po poročanju očividcev, vključno s predstavniki hrvaške skupnosti v državi, so mesto ob pol treh zjutraj pretresle močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal. V mestu trenutno vlada napeto vzdušje, prebivalci pa so se zaradi varnosti zatekli v svoje domove, kjer v negotovosti pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov. V Venezueli po ocenah živi okoli 4000 oseb hrvaškega izvora, ki so poročale o izjemni tišini in napetosti, ki je sledila napadom. Predstavniki tamkajšnje hrvaške skupnosti poudarjajo, da so razmere nepredvidljive, saj so komunikacijske poti otežene, prebivalstvo pa se spopada z negotovostjo glede morebitnih novih vojaških posredovanj. Napad predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike.

Hrvaška opozicijska stranka SDP je izrazila resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti jasnega stališča hrvaške vlade glede vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Stranka je poudarila, da bi morala Hrvaška v mednarodnih odnosih zavzeti suvereno in načelno držo, namesto da se Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve odziva z zadržanostjo oziroma opravičuje posege s pomanjkanjem demokratične legitimnosti tamkajšnjega režima. Po mnenju SDP se v sodobnem svetu nevarno premikajo meje sprejemljivega, pri čemer se nasilje in vojaška agresija vse pogosteje relativizirata. Predstavniki stranke so izpostavili, da je pasivnost vlade Republike Hrvaške pri tako pomembnih vprašanjih zunanje politike nesprejemljiva. Pozvali so k vzpostavitvi jasne zunanjepolitične strategije, ki bi temeljila na spoštovanju mednarodnega prava in suverenosti držav. Kritika leti predvsem na dejstvo, da se uradni Zagreb izogiba neposredni obsodbi vojaških pritiskov, kar po mnenju opozicije krni ugled države kot samostojne akterke v mednarodni skupnosti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po nujni seji Sveta za nacionalno varnost, ki je potekala v Beogradu, predstavil ključne poudarke o varnostnih razmerah v regiji in svetu. Na dnevnem redu seje so bile tri osrednje teme: regionalna vojaška in politična varnost s poudarkom na dogajanju v Evropi, vprašanje energetske oskrbe ter nedavna ameriška vojaška akcija na ozemlju Venezuele. Vučić je poudaril, da se svetovni red spreminja, pri čemer je kritično ocenil delovanje velikih sil z izjavo, da v mednarodni politiki pogosto prevlada pravilo močnejšega. Svet za nacionalno varnost je sprejel ustrezne sklepe glede zagotavljanja energetske varnosti Srbije v luči globalne nestabilnosti. Predsednik je izpostavil, da dogajanje v Venezueli in odziv Združenih držav Amerike kažeta na širše premike v globalni geopolitiki, ki neposredno vplivajo tudi na stabilnost Balkana. Srbija po njegovih besedah pozorno spremlja te dogodke, da bi zaščitila svoje nacionalne interese in ohranila mir v regiji, ki ostaja prednostna naloga srbske zunanje politike.

Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji je v svojem najnovejšem poročilu ostro kritiziral delovanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njihovih ocenah sta tako zunanja kot notranja politika države v stanju resnega kolapsa, kar Srbijo vodi v fazo globoke institucionalne in mednarodne izolacije. Odbor opozarja, da Vučićev pristop k vladanju spodkopava demokratične standarde in oddaljuje državo od evropskih integracijskih procesov. Analiza odbora kaže na vse večjo centralizacijo moči in slabitev neodvisnih institucij, kar vodi v notranjo politično nestabilnost. Na mednarodnem področju pa Srbija zaradi nejasne zunanjepolitične usmeritve in tesnih stikov z režimi, ki so v nasprotju z zahodnimi vrednotami, izgublja verodostojnost pri ključnih partnerjih. Takšen razvoj dogodkov bi lahko povzročil resne gospodarske in diplomatske posledice za srbsko državo in njene državljane v prihodnje.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Zunanji minister Severne Makedonije Timčo Mucunski je uradno pozdravil vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri je bil ujet predsednik Nicolas Maduro. Mucunski je prek družbenega omrežja X izrazil podporo objavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je sporočil, da so Madura aretirali in ga bodo prepeljali v ZDA, kjer bo stopil pred sodišče. Makedonski minister je ob tem poudaril pomen odgovornosti ter dodal, da njegova država v prizadevanjih za svobodo in demokracijo stoji ob strani Združenim državam Amerike in venezuelskemu ljudstvu. Dogodek pomeni pomemben premik v mednarodni diplomaciji, saj se je ena izmed balkanskih držav neposredno in javno opredelila do radikalnega posega v suverenost druge države pod vodstvom nove ameriške administracije. Po mnenju Mucunskega je zagotavljanje pravice ključen element za vzpostavitev stabilnosti v Venezueli.

Podpredsednica srbske Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je v svoji zadnji izjavi ostro ocenila trenutno zunanjepolitično usmeritev Srbije. Po njenih besedah država vztraja pri politiki izolacije od preostale celine, medtem ko druge države kandidatke za članstvo v Evropski uniji beležijo viden napredek pri približevanju povezavi. Tepićeva je poudarila, da se Srbija namesto napredka vedno bolj oddaljuje od evropskih standardov in integracijskih procesov. Političarka je obenem izrazila optimizem glede prihodnosti in napovedala, da bo leto 2026 prelomno za državo. Označila ga je za leto sprememb, ki jih po njenem mnenju ne bo več mogoče ustaviti. Izjava odraža globoka notranjepolitična neskladja v Srbiji glede vprašanja evropskih integracij in kritiko trenutne oblasti pod vodstvom Srbske napredne stranke, ki ji opozicija očita zavestno upočasnjevanje reformnih procesov.

Podpredsednica srbske opozicijske Stranke svobode in pravice (SSP) Marinika Tepić je v petek ostro kritizirala aktualno srbsko oblast pod vodstvom Aleksandra Vučića. Tepić je dejala, da Srbija pod trenutnim režimom nadaljuje politiko izolacije od Evrope, medtem ko ostale države kandidatke napredujejo v procesu pridruževanja Evropski uniji. Vučićevo vodenje države je primerjala z obdobjem Slobodana Miloševića in opozorila na nevarnost ponovne mednarodne osamitve države. Na obtožbe se je hitro odzval Nemanja Starović, minister za evropske integracije in član vladajoče Srbske napredne stranke (SNS). Starović je navedbe opozicije zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da današnja Srbija nima skoraj nobenih podobnosti s tisto izpred dvajsetih let. Po njegovih besedah vlada ostaja zavezana reformam, vendar se hkrati spopada z izzivi, ki jih prinašajo spremenjene geopolitične razmere v regiji in širše v Evropi.

Kosovski organi pregona so v sodelovanju s policijo Severne Makedonije aretirali 25-letnega turškega državljana z začasnim prebivališčem v Tetovu, ki je osumljen umora in poskusa umora v Skopju. Kaznivo dejanje se je zgodilo v silvestrski noči, ko naj bi osumljenec M. T. streljal na žrtve, pri čemer je ena oseba izgubila življenje, druga pa je bila huje poškodovana. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve Severne Makedonije so storilca izsledili na podlagi operativnih podatkov in mednarodnega sodelovanja. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in odredbe pristojnega tožilstva podali kazensko ovadbo, ki osumljenca bremeni umora. Aretacija na Kosovu predstavlja uspešen zaključek prve faze preiskave, osumljenec pa bo po predvidenem postopku izročen severnomakedonskim oblastem za nadaljnje procesiranje pred sodiščem. Incident je v regiji zbudil precejšnjo pozornost zaradi prazničnega časa, v katerem se je zgodil, ter hitrega pobega osumljenca čez državno mejo.

Vojaški analitik Aleksandar Radić je v izjavi za medije ostro kritiziral zunanjo politiko Srbije v luči sklica seje Sveta za nacionalno varnost. Radić trdi, da srbska oblast zavzema nenavaden pristop do mednarodnih odnosov, pri čemer se po njegovem mnenju v javnosti ustvarja nepotrebna drama glede dogodkov, ki niso neposredno povezani z državo. Po Radićevih besedah je uradno stališče Srbije glede trenutnega dogajanja v Latinski Ameriki, predvsem v Venezueli, na mednarodnem prizorišču popolnoma nepomembno in irelevantno. Analitik je izpostavil, da se je Srbija že pred časom znašla na napačni poti glede zunanjepolitičnega usmerjanja in svrstavanja na mednarodnem planu. Namesto osredotočanja na ključna vprašanja država po njegovem mnenju porablja energijo za vprašanja, ki bi jih bilo bolje prepustiti strokovnjakom za zunanjo politiko v medijih. Radić meni, da takšne poteze oblasti služijo predvsem notranjepolitičnim namenom in ne dejanskemu izboljšanju mednarodnega položaja Srbije.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.